Bolgarija se sooča z eno izmed najvišjih stopenj koncentracije lastništva kmetijskih površin na svetu. Predvideva se, da manj kot 5% kmetijskih podjetij nadzoruje več kot 85% zemlje v državi. V javni sferi se pogosto predvideva, da je fragmentacija zemlje posledica načina liberalizacije kmetijstva v 90. letih prejšnjega stoletja. A to mnenje ne upošteva radikalnih sprememb v sektorju v zadnjih desetih letih, predvsem procesa kraje (grabeža) zemlje in prevelike koncentracije kmetijskih površin. Po težavni tranziciji v 90. letih, še posebej pa po priključitvi Bolgarije v EU leta 2007, so se težave samo povečevale.
Skupna kmetijska politika Evropske Unije, s svojim sistemom subvencioniranja, daje prednost predvsem večjim kmetijskim proizvajalcem monokultur. Hortikulturna proizvodnja (ki zajema intenzivnejše (ročno) delo a višjo dodano vrednost) se sooča s težavami. Razvoj sektorja se zanaša na rast kapitala in intenzivno produkcijo a posledično rezultira v neenakosti v geografskem in ruralnem razvoju, ki je očiten po vsej državi. Pretirana koncentracija kmetijske zemlje se ne odvija le preko lastništva ampak tudi preko najema kmetijskih površin. To ima pomembne posledice v načinih uporabe teh površin, kot tudi na načine razumevanja procesa kraje oz. grabeža zemlje. Kar torej definira te procese ni legalno lastništvo ampak praktična kontrola nad zemljo. S subvencijami na količino lastništva na eni strani ter lokalnimi in tujimi investicijami na drugi, se bolgarski kmetje soočajo z velikimi izzivi v prihodnje.
Raziskava in izdelava kratkega dokumentarnega filma je bila narejena za mednarodni projekt, financiran s strani Evropske Komisije: Spotlight on the global food-landclimate nexus: Mobilizing European support for sustainable management of natural resources and the human right to food (javno ime: Hands on the Land for Food Sovereignty) bolgarske nevladne organizacije Za Zemiata (For the earth). Dokumentarni film govori o vplivu koncentracije kmetijskih površin na bolgarsko kmetijstvo v celoti kot tudi na socialne in ekonomske posledice manjših in srednjih kmetov v Bolgariji. Poleg pomembnih politikov in članov ekoloških organizacij so v filmu prikazane tri študije primera manjših in srednjih proizvajalcev, ki se soočajo s posledicami kraje zemlje.
Režija, kamera, montaža: Manca Filak
Scenarij: Georgi Medarov, Ivaylo Popov
Postprodukcija zvoka: Jan Turk
Oprema: AVL ISN ZRC SAZU in Žiga Gorišek
Currently less than 5% of agricultural companies that produce mostly monocultures, control over 85% of the agricultural land and consequently the number of smaller and medium scale farmers decreased up to 65%. That’s why, the Bulgarian farmer faces a real challenge for the future.
The research and documentary film were made for the international project, funded by European Commission: Spotlight on the global food-land climate nexus: Mobilising European support for sustainable management of natural resources and the human right to food (public name: Hands on the Land for Food Sovereignty) by the Bulgarian NGO Za Zemiata (For the earth).
Direction, camera, edit: Manca Filak
Script: Georgi Medarov, Ivaylo Popov
Sound postproduction: Jan Turk
Equipment: AVL ISN ZRC SAZU in Žiga Gorišek
Festivali / Festivals:
– Sjón International Film Festival Copenhagen (Denmark, 2018),
– International conference ORGANIC FARMING IN BULGARIA: MORE INNOVATIONS FOR BETTER RESULTS (Bulgaria, 2018),
– Sofia Biting Docs (Bulgaria, 2019).
Ethnocinema production 