Kraja zemlje / Land Grabbing

Bolgarija se sooča z eno izmed najvišjih stopenj koncentracije lastništva kmetijskih površin na svetu. Predvideva se, da manj kot 5% kmetijskih podjetij nadzoruje več kot 85% zemlje v državi. V javni sferi se pogosto predvideva, da je fragmentacija zemlje posledica načina liberalizacije kmetijstva v 90. letih prejšnjega stoletja. A to mnenje ne upošteva radikalnih sprememb v sektorju v zadnjih desetih letih, predvsem procesa kraje (grabeža) zemlje in prevelike koncentracije kmetijskih površin. Po težavni tranziciji v 90. letih, še posebej pa po priključitvi Bolgarije v EU leta 2007, so se težave samo povečevale.

Skupna kmetijska politika Evropske Unije, s svojim sistemom subvencioniranja, daje prednost predvsem večjim kmetijskim proizvajalcem monokultur. Hortikulturna proizvodnja (ki zajema intenzivnejše (ročno) delo a višjo dodano vrednost) se sooča s težavami.  Razvoj sektorja se zanaša na rast kapitala in intenzivno produkcijo a posledično rezultira v neenakosti v geografskem in ruralnem razvoju, ki je očiten po vsej državi. Pretirana koncentracija kmetijske zemlje se ne odvija le preko lastništva ampak tudi preko najema kmetijskih površin. To ima pomembne posledice v načinih uporabe teh površin, kot tudi na načine razumevanja procesa kraje oz. grabeža zemlje. Kar torej definira te procese ni legalno lastništvo ampak praktična kontrola nad zemljo. S subvencijami na količino lastništva na eni strani ter lokalnimi in tujimi investicijami na drugi, se bolgarski kmetje soočajo z velikimi izzivi v prihodnje.

Raziskava in izdelava kratkega dokumentarnega filma je bila narejena za mednarodni projekt, financiran s strani Evropske Komisije: Spotlight on the global food-landclimate nexus: Mobilizing European support for sustainable management of natural resources and the human right to food (javno ime: Hands on the Land for Food Sovereignty) bolgarske nevladne organizacije Za Zemiata (For the earth). Dokumentarni film govori o vplivu koncentracije kmetijskih površin na bolgarsko kmetijstvo v celoti kot tudi na socialne in ekonomske posledice manjših in srednjih kmetov v Bolgariji. Poleg pomembnih politikov in članov ekoloških organizacij so v filmu prikazane tri študije primera manjših in srednjih proizvajalcev, ki se soočajo s posledicami kraje zemlje.

Land Grabbing is a documentary film about the social and economic effects from over-concentration of land in Bulgaria. Usually in the public sphere it is often assumed that agricultural land is highly fragmented as a result of the way agricultural liberalisation was implemented in the 1990s. This disregards the radical changes in the sector in the the last ten years, namely the processes of over-concentration of the land as an effect of EU membership and reindustrialization of production. The EU Common Agricultural Policy – CAP system supports mostly larger agricultural producers with the implementation of subsidies with a system of direct payments: the more land you possess, the more subsidies you get…

Currently less than 5% of agricultural companies that produce mostly monocultures, control over 85% of the agricultural land and consequently the number of smaller and medium scale farmers decreased up to 65%. That’s why, the Bulgarian farmer faces a real challenge for the future. 

The research and documentary film were made for the international project, funded by European Commission: Spotlight on the global food-land climate nexus: Mobilising European support for sustainable management of natural resources and the human right to food (public name: Hands on the Land for Food Sovereignty) by the Bulgarian NGO Za Zemiata (For the earth).

Festivali/Festivals:

  • Sjón International Film Festival Copenhagen (DE, 2018), 
  • International conference: ORGANIC FARMING IN BULGARIA: MORE INNOVATIONS FOR BETTER RESULTS Plovdiv (BG, 2018),
  • Sofia Biting Docs (BG, 2019).

 

Comments are closed.